Po dveh hardcore tednih je napočil čas za mal resnosti. Zaslišal sem klic divjine. Neznana in strašljiva prostranstva 300 stranske bukve bi še Old Shatterhandu predstavljala velik izziv. Če hočem ali nočem moram do četrtka ukrotiti vse zveri iz nje. Simple kot pasulj, sam kaj ko jaz pasulja ne znam naredit!
Where is my mind?
Prejšnji teden je bil ubijalski, cel čas sem tripal v osem devetinskem tempu. Preklapljam v down tempo mode.
hvala alahu, da se še kej dobre muzike najde
Btw, odkar Nina spet piše blog, je vse drugače:D
A lahko prosim kdo nekaj ukrene! Moji možgani se kar nočejo zbudit s sleep mode-a. Že tri ure se trudim, ma ne gre. Resno upam, da bo Aljo držal besedo! Kopipejstam:
“aljoša: ROFL, SEJ PRAVIM KU BOM VELIK BOM UKINU PONDELKE:)”
đizs ej.
Baje, da pride teta Murphyjeva v Slovenjio poleti, tako da se nam vsaj za dobro muziko ni treba bati.
Pred 26 sekundami me je pretresla grozna novica:
“Skupina Droga Kolinska se je odločila, da se bo umaknila iz majhnih programov, kot so Viki krema, praškasti program Royal in Regina, čaji 1001 cvet, sol, program Zlato polje, marmelada Belsad, žitne kašice Čokolešnik in Čoko, otroška hrana Bebi, začimbe in mešanice Maestro, vložena zelenjava Droga in omake Maestro, je za 24ur.com povedala tiskovna predstavnica Polona Vagaja.”
Pretresen sem. Čokolešnik sem jedel skoraj vsak dan približno 20 let… 3/4 litra mleka, pa čokolešnik je zmagovalna večerja. Kriv je, da sem dovolj zrasel v vseh pogledih in smereh in večno mu bom hvaležen za to.
Za to nesramnostjo gotovo stoji lobij jedcev neužitnega Čokolinota. Če bo treba, gremo na ulice protestirat!
Petek/sobota: furali safr nekje na snegu. Preživel sem krst s strani zlobnih sodelavcev. Hvalabogu, da poznam besedila od Mlakarja… moram reči, da mi je še kar šlo:)
Nedelja: Vrtejba, prva dirka državnega prvenstva v motokrosu. Tako smo navijali, da me je hrbet še dva dni bolel od celodnevnega stanja, največji šok pa je utrpela moja trejdmark porcelanasta koža. Včeraj sem doživel prvo parcialno levitev letos.
Pondeljek: Dan žalovanja. Preživel sem zadnji dan s študentskim statusom. Zvečer smo v btcju skupaj z bivšimi sošolci totalno ownali vse na bowlingu. Na nekakšnem tekmovanju študentskih klubov smo pobrali medaljo za najboljši posamezni rezultat večera in medaljo za drugo najboljšo ekipo (čebi prav šteli, bi bili prvi)
Torek: Prvi dan kot zaposlen človek. Preživel. Z muko.
Sreda: Prespal vse kar se prespati da!
Četrtek: Kulturni šok v Mestnem muzeju. Prepričan sem, da je imela grška sopranistka z neizgovorljivim priimkom nekje skrit mikrofon, ker je imela abnormalen glas. Spremljala jo je Tina Žerdin na harfi. Ta je že po defaultu seksi, če pa dodaš zraven še bjondo je rezultat über….. Na koncert smo šli primarno zaradi Uroša Bariča in njegove kitarske poslastice. Kapo dol ej model. Kasneje še Roxly… ni švoh spljojh.
Petek: HBDP ej. Ko gledam to super vreme, me mika, da bi se spet šli mal metat z lastiko :P
This is the end my friend. Danes je naš Matej zadnji dan študent. Zjutraj sem naredil delavsko knjižico. Ne moreš verjeti, kako v kurcu se počutim. Rad bi bil študent še cel kup let, delal po dva, tri dni na teden … za ravno dovolj denarja, da bi se prebil skozi lajf in šel za cele mesece bordat na Aljasko, plavat z anakondami v Mississippi, zvračat kipe na Velikonočne otoke, gledat skozi okno transsibirskega vlaka, surfat na Fuerteventuro, pljuvat dol na ljudi z Eifflovega stolpa….
Namesto uživancije, pa jutri zjutraj v roke dobim kramp in lopato, na čelo pa štampiljko “navaden delavec”. Blah… jajc je to.
Verjetno bi moral biti FDVjevec ali filozof, da bi se veselil svoje prve službe. Otroci, zapomnite si: pojdite na tehniški faks, pa vam bodo službo metali v hrbet.
edin dnarja… dnarja pa mi bo ostajalo zdaj:) Kdo bo sladoled?
…the dirt has gone.
Če se naš Matej loti čiščenja stanovanja, ima kar na enkrat miljon časa za kofetkanje z vsakim, ki pokaže vsaj malo veselja in si kupi kup novih stvari, si lahko prepričan, da se bliža kak izpit. Bolj kot sem pri koncu, bolj se mi ne da. Verjetno je to že zlajnana zgodba, samo jaz res trpim. Kraljestvo za diplomo!
Dej, dej snih zej!
Jebeš pumlad dej zej snih!
Kipn ga en metr zej,
snih, snih, snih, snih!
Zjutraj sem se z veseljem zbudil v zasneženo Ljubljano. Sneg je tudi razlog, da sem umil okno. Čeprav ga je samo za vzorec, mi bela kulisa hudo ugaja. Ko bi ga le res kipnlo en meter, da bi MORAL ven skidati sneg z avta:P
5 đus vodk + 1/4 fernandotovga čarobnega peciva = oO<-#$%&??
oO<-#$%&?? + 1,5h fitnesa + 1h plavanja = -00
-00 + ena konkretna pašta s tuno = ^_^
…cajt je, da skuham to pašto!
med čakanjem pa si že nevemkaterič rolam tale video, ki sem ga ukradel eni totalno skulirani bejbi;)
..da bi si nov avto kupil… zaenkrat imam nov radio in mu manjka pika na i.. nov gostitelj. Radio je tak sumljiv… če ga prime, sveti rozasto. Ne, po moje ni gej, ampak ima pač Pink Panter Theme. upam.. (skrajni cajt da preberem navodila)
Torej avto? Moji modri streli nič ne manjka (kaj slišim ta smeh v ozadju?!?), počasi sicer rahlo razpada, ampak še vedno prede kot mačk v najboljših letih (12 do 14…ko že vleče kolke za sabo). Koliko denarja bi rabil? Zamenjava z doplačilom? Kaj nabavit? Če bi poslušal glas ulice ….vzamimo recimo glas ljubljanske ulice, locirane nekje na vzhodnem delu mesta…. bi šlo v tem stilu: Najjači avto je BMW!!!!…hmm…V bistvu bi lahko nabavil sanjski avto vsakega mulca s tiste ulice….bmw 3 ‘93 z zatemnjenimi šipami in od ure zdrsanim lakom pod voznikovo stransko šipo (saj veš…. ko tupstupstupsaš čez center z roko skozi okno in ti Rołeks (z dvemi R-ji) drsa po vratih) in bi bil največji frajer kod łubłane. Sam to ne gre… v bistvu bi verjetno moral un men doplačati.
Druga varjanta je, da kupim tanovo A petico. Audi je kul, med superbowlom so zatrdili, da na novo definirajo luxury. Ok, sam še 10 do 15 let počakam, da mal pade cena rabljenim. umm…san…pol bom pa na istem, kot če bi zdej kupil uno zdrsano bemflo al kaj?
Preveč razmišljanja… Modra strela ostane. konc mesca ma servis, pa bo spet kot nov. Sam zaboga, nej mi kdo že enkrat za rojstni dan kupi centralno zaklepanje!!1 Aljo, Vidmar… anybody?
btw.. zadnič so teenagersi vprašali: “Would we be dancing the same if michael jackson didn’t make music?” Emm, ne vem… mi ponavadi itak sam na harmoniko plešemo, pa še tistega se potem drugi dan ne spomnim…
Pravkar sem poslal mejl samemu sebi čez 10 let... Ideja je prišla z Betkine strani. Najprej se zdi smešno, a potem, ko se lotiš pisat, rata kar sumljivo. V bistvu sem spisal krajši roman, kjer sem napisal, kaj vse upam, da sem dosegel in da naj se pretepem, če še nisem. Do sebe je lepo biti neizprosen. Pa lepo sem pustil pozdravit svojo ženo in otroke. Naročil sem si še, naj počekiram, kaj se dogaja s parmi ljudmi, za katere res upam, da so mi ostali blizu.
V bistvu me martra firbec, če bom takrat sploh še živ. Kar logično je, da je to vprašljivo. Lahko Mars napade in mi zmanjka metkov al kej takega….
Tisti Matej, ki bo takrat to prebral, se bo držal za glavo in si mislil:”Cepec, niti veš ne koliko stvari si uspel zajebat v teh letih! Ko bi ti le lahko vrgel kamen v glavo skozi eno random črvjo luknjo!” Ali pa si bo bolj milosten in bo rekel:”Ma sej nisi tak buksl, kot si mislil, da si….sam mal bi se pa res lahko prej zresnil.” Pol me zanima še par bolj levih stvari. Recimo, če mi je uspelo toliko zaobvladat plavanje, da se nisem vsakič na pol utopil. Plavanje je nareč trenutno moj mission imposible….po defaultu sem nesposoben. Človek misli, da zna plavati že, če je ploven. Rrraajt. Brez počitka mi ne rata preplavati več kot 2 dolžine…neki resno ne štima.
A če bo ‘on’ dal “reply” bom dobil mejl zdaj nazaj?:)
No, na koncu se je končalo tako, da sem po nesreči kliknil gumb ‘back’ na miški in vse zbrisal. Potem se mi seveda ni dalo še enkrat čarati vsega in sem sam napisal, da sej itak dobro vem, kaj sem hotel in da nej se pač mal spomnim:D
Mal sem zmedeno vse to napisal.. ma nima veze, dolg dan je za mano. Glavno je, da gremo jutri za par dni šmrkat (mam nov bord:P). Za konec pa bom uporabil še en Cankrajev nasvet:,,,,,,,,,,,,,,,,
