So mi ukradli my pressious bajk. Ne se čudit, če bo kateri vaš kolega v naslednjih dneh totalno pretepen prišepal domov! Tisti, ki poznate mojo črno mašino bodite pozorni. Če ga kdo bilo kje vidi, nej me prec pokliče. Tistemu, ki ga je ukradel obljubljam najmanj en teden bolnišnice. In verjemi mi, našel ga bom!+
Teh hunt begins!
Da naredim mal konkurence Ireni. Verjetno je še vedno nažgana in bo spala še celo popoldne, tk da se ne bo nič upirala:)
U glavnem, Tilen the Robosucker je zrihtal, da vsak dan ob 8:03 zjutraj dobim mejl z bejbo dneva. Idealen štart delavnega dne.
Ashley Hartman ma vas rada, čeprav kaže hrbet!
Btw, opažam, da imam zadnje dneve rahel overdose žensk. Včeraj mi je ratalo pristat sam med osmimi puncami. Hvala bogu, da je prišlo pozneje še par decov na pomoč, ker sem se počutil že rahlo ogroženega:D Pa da ne bo kdo mislil, da je to slabo.. ne ne, v družbi starih znancev in znank policije, se vedno počutim odlično:)
To je bilo par stoletij nazaj, še v nekih drugih časih, ko so bili pretepi poezija. Današnje praskanje je zgledalo kot pretep dveh kanarinčkov. Spodnji video je čista poslastica. Inđoj!
Btw, vedno sem bil fan Jesenic, sam vseeno bi se mi zdelo pošteno, če bi pred finalom pustili Olimpiji kak teden dopusta, da se malo nadiha.
aja2.. majmun je baje bil na tej tekmi. To mu bom vedno zavidal
Ta članek me je spomnil na prejšnje poletje in Zrće na Pagu. V kampu smo srečali ene kolege, ki so imeli za sosede dve opasne srbkinje. Moj prvi stik z njimi je bil “hoho, glej to, dejansko stoenke še obstajajo!” … pol pa ona meni:“emm ja.. moja je.” ..in pol jaz:“Kaj se sam men zdi, al je ratalo tle nekam mrzlo?”
Punčke so imele DVE leti staro, čist tapravo, belo stojadino:D
Želva the Želva says: I believe I can fly….
bomo drugič več napisali…
Betty, tle maš domačo nalogo za drugi teden! :D
Ta model je star leto manj kot jaz. Če pomislim kaj vse je že dosegel v življenju, se počutim kot idiot. care, care…
Dodajam še par bolečih podatkov o Travisu (kopipejst z wikija):
In 1998 at a Triple Crown event in Lake Havasu, when he was 14-years-old, he jumped a 120-foot ramp and came up short. In the process of the crash he rag dolled and separated his spine from his pelvis, which put him in the medical books and left him in a coma for two weeks. It also left him in a wheel chair for three months. “I was in and out of consciousness for about three days and had six blood transfusions,” says Pastrana. He also adds that according to doctors only three people in the U.S. have ever lived after this kind of injury.
“I don’t remember most of the injuries there have been so many.” His laundry list includes: the dislocated spine, in his left knee he’s torn his ACL, PCL, LCL, MCL, his bucket handle meniscus, broken his tibia and fibula, he’s had surgery on his left wrist twice, left thumb once, two surgeries on his back, one on his right elbow, nine on his left knee, six on the right knee, one shoulder surgery which left him with the only piece of metal he has in his body.
Cockta je milo rečeno wagnjusna, sam tale strip generator pa seka.
Tja do desetega leta mi ni šlo v račun kako je lahko kokta enkrat ful dobra, drugič pa katastrofalna. Šele ko sem zaobvladal abecedo in trojne integrale sem pogruntal da Cockta != CocaCola. evo moj kontribjušn (klik za v večjo sliko):
Portishead se po sto letih vračajo s tretjim albumom. Smetanca trip-hopa. Upajmo na najboljše!
REAL NEWS 23 Jan 2008Well… do takrat paWe’re pleased to announce that we’ll be releasing our album, titled THIRD. on April 14th 2008.
The album has 11 tracks and is 49 minutes 13 seconds long.
The Sugarhill gang so avtorji komada, ki sem ga iskal krajšo večnost. Z iskanjem nisem šel tako daleč kot takrat, ko sem v neki reklami na TV slišal fantastično pesem in bolj za šalo kot ne pisal agenciji, ki je delala reklamo. Punce so ene 6x forwardirale mail, da je zakrožil po celi Evropi in na koncu res dosegel avtorja, ki mi je z veseljem sporočil ime pesmi…Télépopmusik - Breathe. Fala lepa še enkrat. Tokrat sta zalegla last.fm in youtube.
Hip-hop ali rap definitivno ni ‘moja’ zvrst, a vseeno ga raje poslušam kot dalmatinske pederčine, turbo karkoli in srbske sviralice (ok, Pazi s kime spavaš od Cece je hud, priznam). To objavo pišem samo za to, da ostane nekje napisano, kako se imenuje spodnja pesem. Nakladanje zraven je v bistvu samo mašilo…. kot vedno… saj pisati itak ne znam.
Ko sem brskal po youtubu sem naletel še na par cvetk:
Sadie, tale je še s tvojga kasetarja v Golfu:) Funky cold medina
Ne morem pa mimo najhujšega power up komada v zgodovini opice. Beastie Boys - Sabotage. Zavrti to pesem med vožnjo na žur in garantiram, da bojo tvoji sopotniki razbili pol kafane in zaplodili vse vaške device.
pa še zgoraj omenjeni Télépopmusik - Breathe
Btw, danes se začnem učit!
Ta vikend bo šel v zgodovino kot eden bolj utrganih. Preden sem prišel na THE BLOŽIČ, sem še rees na hitro skočil do Beograda. Nisem si mislil, da znajo biti žurke s firmo tako odpuljene. Že ideja, da greš v Beograd samo za en dan, samo za en hud žur, je nora. No ja, dokazali smo, da je izvedljiva in se, kljub fakin 17 uram vožnje, splača! Srbi res niso normalni, majkemi.
V Beogradu sem bil nazadnje pred tremi leti in od takrat se je ful spremenil. Tujci mečejo ogromne vsote denarja v Srbijo, tako da se noro razvija. Med prvim obiskom se nismo imeli priložnosti dobro razgledati okoli, tako da sem šele zdaj videl vse, kar je videti treba. Od Titovega groba, ki ni grob (baje krste že kup let ni tam), pa do ciganskega Karton Cityja. … Se vozimo mimo enega parka in pravi vodič:”No ta park je pa znan, ker smo se tukaj ponavadi dobivali navijači Zvezde in Partizana in se “pogovarjali” …ta park smo pa zbrali zato, ker je čez cesto Klinični Center!” :D
Hrana je nora, kosilo smo jedli v neki fancy restavraciji, ki je dejansko imela unga modela s knjigo pri vhodu. Večerja je bila čez dve ure na enem izmed popularnih splavov in niti sam ne vem, kam sem pospravil tiste tone mesa. Spoznal sem, da obstaja cel kup telih prozornih rakij in ne sam ena. Dunja je kul, sam raj jo drži stran od mene.:)
Tabjondasta pevka je bla totalen cukr, skoraj bi se zaljubil in jih odpeljal s sabo.. igrali so take pop/house komade z osemdesetih…. zelo plesna zadeva. Ene 15 bacardikol kasneje smo ugotovili, da bi bilo zdravo spokat v hotel. Taksije smo ignorirali, le varnostnika na izhodu sem vprašal za pot kam je treba it, vklopil pilota automatico in čez pol ure smo že bili pred hotelom.Bujenje ob devetih in pol in gas na avtobus, še mal bluzenja po Beogradu, spet kavica na enem splavu in ob dveh popoldne smo obrnili premec proti SZ ter odpluli Ljubljani. V bistvu bi lahko o Beogradu še milion več napisal, sam se mi res ne da, pa še znam ne.
Par sto kilometrov stran v Ljubljani so se ljudje že množično zgrinjali na Bložič, jaz sem se pojavil šele okrog polnoči in zamudil cel kulturni program. Čovječe&co (v bistvu ne vem kdo vse), svaka čast za organizacijo, super ambient in družba. Dve okul uh si zasluži Piroman in njegov Absint. Jebomast, še niti dobro se nisem slekel, pa sem moral že ruknt požirk kar po domače iz flaše. Vrnem ob priliki:)
Okus mi je popravla Jessy s torto, mui bien. Potem sem se nekaj poskušal pogovarjati s Sejdi, sam piiišuka, kako naj govorim z obrazom, če pa sam joške vidim:P Z Nino se nisem preveč pogovarjal, saj je bila čist raznežena in tresočih se kolen. Vzrok je bil seveda človek v katerem Magnifico in Plestenjak iščeta navdih, eden in edini CICOOOOO. Ta je itak ni jebal pet posto, ker so mu oči in kamera samo na Neurotu počivale. Mal sem bil razočaran nad Marušo, ker ni do konca speljala lapdance-a…. pa tako vzpodbudno se je začelo:) Fajn je blo spoznat Blazz-a (…as pol res štopal domov?), Chefa bom pa itak pretepel ob priliki :)
Zmagovalca večera sta bla dmašina s sendvičem in carsko nažgana Irena:D Zakon ste, res!
Ok, preveč tipkanja. Zanima me sam še kdo je bla una punčka s fotoaparatom, k je une ful izvirne fotke s tastarim kompjuterjem delala in zakaj je bil Fetalij tako siten?
