Glej glej…

Anmorš verjet, sam zgleda da vsake toliko celo Wpnci izpljunejo kak dober band.

Prej sem med vožnjo z našega konca proti močvirju poslušal radio Capodistria (taljanski kwpr). To, da sem poslušal radio, je zgolj naključje oziroma posledica overdosea Johnnyja Casha v zadnjih dneh (btw, pogledu film.. špica. Sam še vedno trdim, da je začel delati tapravo glasbo šele leta ‘94). Vokal je ženski in spominja na CSS, zvok pa je precej bolj kitarski.

Sick tamburo je zgleda precej mlad band. Najprej sem se začudil, da jih moj telefon ni prepoznal. Sony Ericsson ima fantastično funkcijo prepoznavanja pesmi, ki najde tudi najbolj gay nemški band iz osemdesetih, katerega KASETO so poslušali na avtobusu nekje bogu za hrbtom na Nejčevem potovanju po Južni Ameriki. Med snemanjem videa skozi okno je na posnetek ujel še hreščočo glasbo v backgroundu in moj telefon jo je, meni nič tebi nič, prepoznal, vso romantiko pa ji je vzel že prvi zadetek na youtubu. En belc in en črnc v oprijetih odrezanih kavbojkah z bundesliga frizuro….

Amm ja.. mal sem se zgubil. Hotel sem samo reči, da tile Sickoti še niti albuma nimajo, pa tudi znani zgleda niso, ker last.fm pravi, da so bili v zadnjih 6 mescih celih 20x poslušani. Nič zato, jih pa jaz odkrivam in predstavljam širni množici mojega poslušalca (Pero me ma na rss, zato vem, da obstaja… I love you man!)

Tagi: sick tamburo

Objavljeno 10.12.2008 20:52 Zapisano pod: sredi kaosa. Tagano: sick tamburo. Vse odgovore na ta vnos lahko spremljate preko RSS 2.0 vira. Lahko pustite komentar, ali Trackback iz vaše lastne strani.