Nekje globoko skrit v 8bitni sceni se skriva model z imenom Andy Duracell. Svojo skreganost s svetom izraža z baterijo bobnov, trigger mašino in synthesizerjem. Glasba se sliši nekako kot Atari meets breakcore. Kot, da bi 20 let staro konzolo med delovanjem vrgel po stopnicah.
A še koga muzika v drugem videu spominja na Muse?
Portishead se po sto letih vračajo s tretjim albumom. Smetanca trip-hopa. Upajmo na najboljše!
REAL NEWS
23 Jan 2008We’re pleased to announce that we’ll be releasing our album, titled THIRD. on April 14th 2008.
The album has 11 tracks and is 49 minutes 13 seconds long.
Well… do takrat pa
Ne morem se odločiti. A smo danes konec marca pred velikim aprilskim deževjem, ali tik po njem? Januar vsekakor ni. Pokosilno kofetkanje z nino je izpadlo kot prvo letošnje martinčkanje na sončku ob Ljubljanici.
Folka je bilo toliko kot maja, manjkale so samo bejbike v kanatercah s popki ven. Na Slovenski cesti je pri-tups-tups-tups-al mimo tudi prvi letošnji čefurček v stari, razsušeni Alfi z odprtimi šipami in roko naslonjeno skozi okno. Oni in zvončki so prvi znanilci pomladi.
Aja, da ne pozabim omenit taglavne stvari. V tisti trgovinci ob Ljubljanici, kjer prodajajo lesene igračke za razmigavat možgančke sem našel Aerobija
Aerobie je leteči krožnik z odličnimi letalnimi lastnosti. Leti kot metek… v popolni premici… kot Betmenka brez padala. V bistvu sem ga že precej časa iskal in vedno zasledil le miniaturno verzijo, ki pa ni tako kul kot tale PRO edition. Stane “pičlih” 20€… aaampak jebiga, se splača. Tivoli, here we come!
Zdaj pa na realna tla. Januarja smo in pred pomladjo hočem pol metra snega. Najmanj. Povsod. Hočem vstati ob pol šestih in eno uro kidat avto, da se lahko spravim v službo. Ja.
Po Blackovem strojniškem priročniku bi šlo nekako tako:
Levi vijak: Naš pes je bil vedno prepameten za navadnega baštardota. Že od malega ni padal na stare pasje trike. Ko sem mu vrgel palico, me je, namesto, da bi stekel za njo, pogledal in iz oči sem mu lahko prebral:”WTF stari? A zdej bi se spodobilo, da grem jaz po njo al kej takega? A boš potem res srečen?” Na moje vztrajno prigovarjanje se je počasi nejeverno sprehodil do nje, jo povohal, me še enkrat pogledal, zmajal z glavo in v stilu ‘pametnejši obupa’ šel stran. Ne vem kdo je ‘tapameten’ v najinem dvojcu.
Desni vijak: Tanov maček si po svoje razlaga definicije domačih živali. Pri ljudeh gre tako, da se nekateri fantki raje igrajo z barbikami kot z avtomobilčki in nekatere punčke obratno. Naš maček ni gej, ampak pes ujet v mačjo kožo. Za dokaz sva popoldne posnela video za pesem Dolls skupine Crystal Castles. Enjoy!
Tip ni resen!
Jernej dobro opazuje. Po včerajšnji feštici pri nas doma, je danes povedal:
Jernej pravi (11:28):
aja…si opazu foro…se dogaja kot u ameriki kjer kadijo samo se picke in crnci…pri nas ni crncov tko da kadijo samo se picke
Njene noge lahko prestopijo tudi najdaljši ponedeljek.
…za lahkonoč :)
Giorgiu Napolitanu je v rodni deželi zasmrdelo, zato je zbežal na obisk k našemu novemu predsedniku, stricu Danilu Türku. Za novo fasado palače in Danilota je bil to prvi državniški sprejem na najvišjem nivoju. Častna četa, policijska (sklepam) godba in kup “pomembnih” slovenskih vladnih uslužbencev, ki so veselo čakali na stisk rok predsednikov (stavit grem, da bo ta podatek romal v njihov CV).
Godba je odigrala Ferarrijevo italjansko in slovensko himno, njuni gnadi sta se sprehodili mimo čete, stisnili roko srečnežem in hitro stekli nazaj noter na toplo.
Ovčke pa za njimi….
Pod našim oknom že precej časa ni bilo take galame. Hvala bogu, da so izbrali vsaj normalno uro. Spomnim se namreč, da so nas pred leti dokaj redno budili že pred deveto zjutraj. Takrat sem jih skoraj hotel prijaviti zaradi kaljenja reda in miru. Those bastards…
Türk, želim ti lepo bivanje v vili Podrožnik, hkrati pa upam na čim manj diplomatskih kiksov. V tem področju se res ni treba zgledovati po vladi. Ti Napolitano, pa najprej pometi pred svojim pragom, šele potem lahko soliš pamet našim pametnjakovičem.
The Sugarhill gang so avtorji komada, ki sem ga iskal krajšo večnost. Z iskanjem nisem šel tako daleč kot takrat, ko sem v neki reklami na TV slišal fantastično pesem in bolj za šalo kot ne pisal agenciji, ki je delala reklamo. Punce so ene 6x forwardirale mail, da je zakrožil po celi Evropi in na koncu res dosegel avtorja, ki mi je z veseljem sporočil ime pesmi…Télépopmusik - Breathe. Fala lepa še enkrat. Tokrat sta zalegla last.fm in youtube.
Hip-hop ali rap definitivno ni ‘moja’ zvrst, a vseeno ga raje poslušam kot dalmatinske pederčine, turbo karkoli in srbske sviralice (ok, Pazi s kime spavaš od Cece je hud, priznam). To objavo pišem samo za to, da ostane nekje napisano, kako se imenuje spodnja pesem. Nakladanje zraven je v bistvu samo mašilo…. kot vedno… saj pisati itak ne znam.
Ko sem brskal po youtubu sem naletel še na par cvetk:
Sadie, tale je še s tvojga kasetarja v Golfu:) Funky cold medina
Ne morem pa mimo najhujšega power up komada v zgodovini opice. Beastie Boys - Sabotage. Zavrti to pesem med vožnjo na žur in garantiram, da bojo tvoji sopotniki razbili pol kafane in zaplodili vse vaške device.
pa še zgoraj omenjeni Télépopmusik - Breathe
Btw, danes se začnem učit!
Novembra in decembra sem bil testni zajček v nekem programu, kjer so testirali, kako ishemija mišice med treningom vpliva na njeno rast. Teorija in pretekle raziskave so nakazovale na to, da se bo mišica, ki ji zmanjšaš dotok krvi in s tem kisika med obremenitvijo, na to prilagodila in bo zato v normalnih pogojih sposobna dvigovati večje breme. Torej trening s stisnjeno mišico in manjšo težo pripelje do večje maksimalne moči. En mesec sem treniral kvadricepse v nadzorovanih pogojih vedno z desno nogo stisnjeno z manšeto, levo pa brez - za primerjavo. (to je ta fora s pobritimi nogami…elektrode se nočejo prilepiti na dlake:)) Rezultati so - vsaj pri meni - demantirali prejšnje trditve. Maksimalna moč se mi je na stisnjeni nogi zmanjšala za 5% (prej sem z iztegom noge premaknil 92kg, potem pa 88kg), malenkost pa se je povečalo maksimalno število ponovitev. Verjetno je vzrok moja precejšnja natreniranost, saj so bili rezultati pri nekaterih športno manj aktivnih zajčkih precej bolj vzpodbudni. Ko bojo tapametni strici zaključili z raziskavo bom dobil rezultate in takrat bom več zvedel. Pa še slike prej/potem magnetne resonance mojih kvadricepsov dobim:)
No, to je bilo več ali manj vse miganje v zadnjem času, zato se je danes moja lena rit odločila, da se spet spravi v fitnes, v katerega sem nazadnje “redno” hodil junija. Iz mr.Fit (narodna galerija) sem prevekslal na Tivoli, ker za 55€ dobiš še bazen in aerobiko ali nekaj podobnega. Sam staaari, tukaj je popolnoma nova zgodba. V Narodni galeriji so bili obiskovalci povsem normalni ljudje večinoma brez kompleksov .. kod ovog Tivołija pa ti je en miłjon razbacanih badass madafaka mudełov, ki lahko - verjetno kot za šalo - dvigujejo manjše zgradbe in dostavna vozila. Kar na smeh mi je šlo, ko so metali po tleh uteži, da se je cel kompleks tresel. No, med njimi se je našlo še en par 60 kilogramskih okostnjakov, ki niti približno niso razbacani, hodili so pa na široko kot Madžarović v najboljših časih. V soboto bojo pičke v Katastrofi definitivno padale na kolena pred njimi.
Eniwej, moja ugotovitev je, da sem postal pussy. Včasih sem na benchpressu dvignil tam nekje okoli 80kg v zadnji seriji, zdaj sem pa na polovici tega. V pol leta je šlo vse po gobe. Prav bedno sem se počutil ves nebogljen med tistimi gorilami. Bo treba več polente pojest. Prva stvar ob prihodu domov je bila, da sem načel tisto vakumirano domačo panceto, ki me je že lep čas čakala v hladilniku. Hudiča, če to ne pomaga, ne pomaga nič!
