Po zadnjem mačku, ki je tragično umrl že eni dve leti nazaj, so se naše ženske odločile, da nočemo več imeti mačk pri hiši. To je bil hud udarec zame, ker sem bil mačk od vedno navajen in sem med vikendi vedno imel kompanjona za gledanje televizje, jutranje bujenje ali pa čisto preprost fajt.
Ko sem bil mlajši so eni mački šli kot po tekočem traku. Enkrat steklina (jp, Kras je taprava divjina), drugič pride sosed pozvonit, da je, če se ne moti, povozil našega mačka in ga potem za vsak slučaj še z lopato usekal po glavi, da je dokončno crknil in da maaajkemi ni on kriv, ampak se mu je maček nastavil. To je bil Jaka the najjači mačk ewah. Na vrhu ušes je imel take čopke kot ris in okoliški psi so se mu samo vljudno priklanjali, mački so se začeli trest že, če so ga videli, muce pa so kr ritemsko hodile k njemu. No, sosed je kruto končal njegovo dominacijo, na vrhuncu kariere.
Potem smo imeli Mikija, ki se je lepega dne odločil, da ma raje sosede kot nas in ni več prišel domov, a ga še zdaj kdaj vidimo, ko pride na špancir mimo. Precej let je že od tega, a še vedno grdo gledamo tiste sosede, a kako ne bi, če so nam pa prasci mačka ukradli!!
Za njim smo si omislili Tigra:
To je bil mačk in pol, točno je vedel kdaj je vikend in kdaj sem jaz doma. Mi je prišel navsezgodaj potrkati na okno… tako nežno…točno je vedel, da sem bil tudi jaz celo noč zunaj in bom mu bom odprl le, če bo res vztrajno mjavkal. Še napol pjen in u ibr tečen sem ga moral nahraniti in mu spucati tace, šele potem je bil tako zadovoljen in zadovoljén, da je odspal še eno rundo do kosila z mano. No, en dan pa pokliče en tretji sosed in pravi, da se mu zdi, da je videl našega mačka ob cesti, že rahlo trdega, a na srečo v enem kosu…spet bližje srečanje tretje vrste z neznanim vozečim predmetom… well, to je bila kaplja čez rob. Po tem dogodku je bilo razglašeno, da je pri naši hiši konec ere mačk. Takrat enkrat se je tamala želva že toliko razbacala, da je lahko sama lomastila po stanovanju in sožitje mačk in želv baje ni mogoče.
Minili sta dve leti in par dni nazaj je tip od sestre v enem skednju v -mensezdi- Slovenski vasi pr Pivki srečal tega malga modela in ga brez vprašati prinesel domov. Fenomenalna poteza. Sicer ima že približno dva meseca, a je po mojem strokovnem mnenju še vedno primerno star za adaptacijo na hišno življenje in maltretiranje v mojih rokah:) Mačk mora biti do konca scrtan, ne pa stroj za lov miši, ki se boji ljudi.
Ženske pravijo, da ne bo šel po vojaški poti svojih predhodnikov, zato mu bomo odrezali jajca. To ga bo verjetno naredilo v najboj len povštrček za družbo ob gledanju televizije in klikanju po računalniku, a konc koncu to ni prav nič napačno.. vsaj ne bo cel krvav hodil domov.
Mal je še dilema okrog imena. Jaz lobiram za ime Hiro (Nakamura), po največjemu carju v seriji Heroes. Druga varianta je pa Kowalsky, po unem pingvinu z Madagascarja. Ženskam še najbolj diši ime Rocky Balboa (tudi moj predlog) in to se bo verjetno obdržalo. Če da kdo hitro še kak dober predlog, ga bomo morda upoštevali. Aja, predlagal sem tudi ime Danilo, po našem tanovem preCedniku, a se je vsem zdelo, da sem že rahlo prekoračil mejo.
No, sporočilo te basni je, da sem spet zelo zelo vesel, da imamo mačka pri hiši, čeprav smo trenutno skregana, ker se mi je prasc zjutraj posral in poscal direkt na sredino pojsle.
Mal bom še poiskal in prilepil slike tastarih mačkov, ker vem da morajo biti nekje.
šalom!
