Glej glej…

To ni zdravo.Direkt iz absolventskega zen stanja, sem prevekslal na hardcore kapitalistični ritem življenja. Vstajanje sredi noči, ob uri ko grejo normalni ljudje šele dobro spat (ob sedmih), ekspresno tuširanje in vožnja na drugo stran mesta v “tanovo” službo, kjer sledi 8 ur razbijanja glave pred računalnikom in potapljanja v help file, razne tutoriale in špehaste skripte.

Nič mi ni jasno, a se pa po par tednih vsaj počasi zavedam, kaj se pričakuje od mene, kaj bom delal in kako nimam o ničemer pojma. Na srečo se zadnje čase (v bistvu leta) precej družim s štajerkami, tako da sem se nalezel samozavesti in zaigrane prepričanosti v svojo superiornost. Vedno sem bil fast learner kadar je bilo treba, tako da že kar nestrpno pričakujem kak projekt, kjer bom moral dokazati, da sem vreden tistih par evrov na uro. Hit me!

Delati končam ob 17h, skočim na kak drink ali pa na drugi šiht (dejansko sem testni zajček pri eni raziskavi, a o mojih pobritih nogah raje kdaj drugič) in kar naenkrat je konec dneva. Kje d fak je čas za moje nadaljevanke, branje vseh običajnih blogov in strani… čas za nakup nove zobne paste, šampona in praznih cd-jev, čas za vrtenje na stolu in gledanje v strop? Kako naj nesem potrdilo o šolanju na študentski servis, če ima enak delavnik kot jaz?

Čez teden ali dva začnem še z rednim plavanjem in edini moži termin je zjutraj pred službo. V vseh letih odkar tečem, se nisem mogel privaditi na jutranji tek (niti enkrat mi ni ratalo it 2 dneva zapored)… me prav zanima, če je s plavanjem kaj drugače in bo mogoče telo lažje zjutraj vstalo, če bo vedelo da ga čaka prijetno ogreta hala z bazenom, namesto mrzlega gozda.

Ful je naporno vse skupaj, a sem prav dobre volje in optimistično gledam na nastalo situacijo. Glavno je, da sem po pol leta timeouta spet v akciji. Čeprav lenarjenje obvladam v nulo, mi vseeno bolj paše aktivno življenje…

….le tale 24 urni dan bi morali raztegniti na 36ur.

Sam za Travian pa še vedno najdem čas:D

V vsaki slabi stvari je nekaj dobrega. Ko sem se prej vozil po avtocesti iz Ljubljane domov s slušalkami na glavi je okrog moje glave plapolala nežna mrzla sapica. Manjkala je samo ena huda bjonda zraven mene, a ji ne smemo zamerit, če je ni bilo. Uboga revica bi bila verjetno vsa porezana po riti.

Pred par dnevi so me klicali z enga fensišmensi podjetja, češ da sem tapravi zanje. Ok, čas je, da naš Matej odraste in si omisli rednejšo službo. Izziv sem sprejel in od četrtka naprej nisem več gniloba.

Zdaj je na vrsti dramatski vrh, al kako se že reče. Ko sem zjutraj prišel do avta, me je sovoznikova šipa pričakala raztresena po celi notranjosti avtomobila, radio je pa zgleda dobil noge. Policaji so rekli “jebi ga, modela lovimo že par dni”, zavarovalnica pravi “jebi ga, nimate polnega kaska ali pa dodatka ’steklo’”. Poezija.

Častim gajbo peera za informacije o storilcu. Baje je spraznil par avtov tam ob rožniku pri študentskih v rožni. Radio je pioneer deh3400

V službo sem prišel z enourno zamudo, kakor se spodobi za prvi dan. Za nagrado sem dobil eno špehasto skripto. Tako sem se poglobil vanjo, da sem pozabi it na kosilo in seveda se je potem brez moje vednosti še dež vsul. Parkiral sem tako blizu enega kamijona, da ni mogle nihče v odprt avto… nihče razen dežja. Da bi bila mera polna, so me še v Travianu totalno sklestli in ubili čisto vse moje vojake in heroja (op.pr. to je bilo na s5.travian.com serverju… na s2.travian.si, se še dobro držim), urban je rešil samo nekaj surovin, ostalo je šlo… Domov sem prišel zvečer, lačen in siten kot volk, zmartran pa tako, da sem zgledal kot Spongebob kadar ima slab dan. Se ni za čudit, da sem bil pozneje na koncertu na gospodarcu ničvredna družba.

šalom!

Ne spomnim se, kdaj sem nazadnje vstal v nedeljo že ob pol osmih, ampak danes se je splačalo. Kot sem že včeraj pisal, je bila danes glavna regata Barcolane. Po zboru in hitrem kofetku smo se zapeljali čez mejo do Proseka, parkirali blizu obeliska (to je tista fancy cerkev nad Miramarom) in si poiskali lep plac z razgledom nad celim zalivom.

Sonček je bil, burja tudi, a zeblo je samo v rit, ker smo sedeli na kamenju. No potem smo čakali in še mal čakali in se lepo martinčkali. Nobenemu se ni sanjalo, da je štart regate prestavljen, a po kaosu na morju se nam je zdelo da nekaj ne štima.

Ko smo malo pred enajsto že skoraj obupali in spokali domov, so jadrnice le začele pluti za štartno črto, ki bi na zgornji fotki zgledala kot diagonala od levo spodej do desno zgoraj. Barke so se postavile v spodnji trikotnik in niti približno mi ni jasno kako so se znajdli v tisti gužvi. Nekje sem prebral, da je bilo na regati 1.831 plovil, od tega 22 supermaxijev, ki so najbolj zanimivi. Ob enajstih je zagrmelo s topov in še preden smo uspeli pogruntati kdo je kdo, je bila Alfa Romeo 2 že v precejšnji prednosti. Naša Maxi Jena niti približno ni mogla konkurirati. Po obratu na prvi boji pri Debelem Rtiču je imela Alfa že kakih 200m prednosti pred najbližjo konkurenco, na drugi (ali tretji) boji pri Miramaru pa je bila prednost gotovo že kilometer. Maxi Jena je mimo prve boje prišla na četrtem mestu, a se je pozneje prebila na tradicionalno drugo. Na tretjem mestu pa so pristali še eni naši z barko Esimit-Europa. Čestitke za dvojne stopničke.

levo je MaxiJena, desno Alfa Romeo 2 

Dol v Trstu smo si potem še ogledali parkirane maxi jadrnice in od vseh naporov ratali über lačni, tako da smo kar hitro zbežali nazaj v domače kraje na tapravo pizzo. Zdaj jem še zadnjo četrtino, ki sem jo pametno zavil:)
Slike z gsmja so preslabe za objavo, zato jih niti ne bom lepil. Bom ju3 dodal tiste s fotoaparata. Se pa splača pokukati še k Điđitki, k stricu Akvariju, pa tudi tale model ima galerijo.

l8rz biotchiz!

Zdaj gledaš to fotko in v glavi ti Incubusi zaigrajo komad Drive.

Whatever tomorrow brings,
I’ll be there with open arms and open eyes, Yeah

Med včerajšnjim vračanjem v netakomalo vas domačo sem — ob zaviranju pred cestninsko postajo, hkratnem oprezanju za zlobnimi tovornjaki z zli nameni in debato s posadko v moji modri streli — utegnil zvleči ven še gsm in narediti zgornjo sliko. Ne me zašpecat.

Baje so po takih sončnih zahodih zakonsko določeni lepi in sončni dnevi. Za današnji dan je zakon držal in zaradi vsesplošnega zadovoljstva je državni zbor po hitrem postopku izglasoval podoben dan tudi za jutri. Po novem torej velja, da rdeče nebo ob sončnem zahodu napoveduje najmanj dva sončna dneva.

Po navadi se moje nedelje začnejo enkrat pred kosilom, a izjemoma se bo jutrišnja že enkrat sredi noči — ob osmih, osmih zjutraj . Deloma je krivo to vreme, a tapravi razlog je drugje. Pičimo namreč v Trst (mesto na skrajnem zahodu Slovenije, v katerem živijo pretežno Kitajci in nekaj taljanov) na Barcolano. To je tista znana jadralna regata… sej veš…. dobre babe, mrzli avti, nesramno lepi čolni …gremo na tradicionalno slinjenje. Se bom potrudil in kaj pofotkal. Za poskušino pa lahko prilepim eno ukradeno slikco :)

l8rz

Bem, če je tako pa naj bo. In smo šli jst, Urban in Dane v Zagreb s Concert Freakom in njegovim doubledecker avtobusom prirejenim za midgete (za kolena in glavo ni blo placa spljoh). Organizacija in klapa na busu je bila super, zato bomo z njim verjetno še šli! Na spletni strani od Mjus so se razširile govorice, da bojo imeli fantje po koncertu izbor za nove grupike, zato sta bili na avtobusu tudi Irena in Betmenka (dejansko sem uporabil dvojino:P). Zdi se mi, da sta dobili samo peer in par bacilov :)

To je bila zgleda tretja invazija Slovencev na Zagreb (po tisti leta 1649 in 1715), saj smo bili na koncertu v večini. Hrčki so stregli ogabno pivo (pan in tuborg) in kokice. Kebaba niso hoteli prodat ker kurčičev nismo imeli, evrov pa niso hoteli vzet. Želodci so trpeli, dokler nismo v doma v tivoliju pojedli konjička. Aja, srečali smo še kopico znancev in blogerjev DMašino, Andybejbi, Cherry, Neuromancerja in verjetno še koga, ki sem ga pozabil napisati.

Koncert je bil fenomenalen. Čeprav folka ni bilo ogromno, so se tipi res potrudili. Odigrali so vse moje najljubše komade in to je edino kar šteje. Zvočno in vizualno je bilo vse tip top (baje se znajo še bolj potruditi). Tale Matthew the pevec sleš kitarist sleš klavir-o-godec je čist nenormalen. Že dolgo nisem videl koga, ki bi mu ratalo iz kitare izvabit tak nor zvok. Zdaj se mi ne da več pisati, zato pojdi na obisk k Ireni, ki je vse opisala in pofotkala.

 Ne, majice nisem kupil, ker so bile predrage, zato sem pa z ene stene maznu en njihov plakat. Neki je neki, nč ni nč.

Ne vem zakaj, sam punca me spominja na Transformerse :cool:

…sam plesat pa zna, plesat