Glej glej…

Petek zvečer in jaz doma…. tudi največjim se baje to kdaj zgodi. V ponedeljek me na faksu čaka reševanje starih grehov. Največja muka je učenje za izpite, ki bi jih moral narediti že leta nazaj. Pred tednom sem si rekel, da bom stisnil zobe in se fajn naučil, da mi ne bo nikdar več treba pogledati tiste grde oranžne knjige. No ja….zdaj, teden in 20 strani v knjigi pozneje ugotavljam, da sem cepec.

Od jutri naprej ni več zajebancije. Vstal bom ob 7.30, se učil do kosila, nekaj pojedel, odspal en lepotilen spanec in se potem učil do večera. No, še urco za miganje v fitnesu si bom vzel na koncu. Mala malca:)

Zdaj pa k resnim zadevam. Iz dolgčasa sem mal poslikal naš brlog. Hostel je ljubkovalno ime našega “študentskega” stanovanja tukaj v močvirju. Ime je primerno, ker tu več ali manj vsak teden prespi kdo od moje domače klape (saj veš, da je greh zamuditi ta hude študentske žure) na “the kavču” za simbolično ceno par litrov žganja. Dva lahko spista na njem, za ostale je pa dovolj placa po tleh:))

Decembersko pimpanje stanovanja je zanimiva zadeva. Retardiran mulc, ki se vsake toliko zbudi v meni obožuje december. Lani in predlani sem iz papirja rezal snežinke, s prejšnjim cimrom pa sva še lučke kupila in jih napletla na limonovec (zapuščina enega prejšnjih stanovalcev). Letos me je Barby prehitela in zrihtala “čistopravo smrekco”, pa tudi na darila ni pozabila:)

Če dobro pogledaš, lahko opaziš, da pod smrekco tudi darila. Tista punca na desni je baje zame iiiii:) Aja, pa tudi nov prt imamo, Nejc ga je kupil po strogih navodilih Barbare:”Ne sme biti z rožicami, barve se morajo ujemati s prostorom in dobro bi bilo, če bi bil ali rdeč z belimi pikami, ali bel z rdečimi pikami!” Kot vidiš Nejc obvlada, jaz bi kupil istega:)

Če ima kdo kako dobro low budget idejo, kako naj odgovorim Barbari na njeno krancljanje kuhinje, naj hitro pove.