Glej glej…

Danes sem pretekel moj drugi polmaraton v Ljubljani. Kot vedno je bilo super vzdušje. Po totalno prepitem absolventskem izletu in dvo tedenskem prehladu po njemu, je bil moj cilj samo to, da pridem do konca. Ker se nisem obremenjeval z rezultatom, sem še cel včerajšnji dan preživel s krampom in lopato v rokah, ter premetaval zemljo in skale:D
Zjutraj sem se počutil kot na pol mrtev konj, a po tisti evforiji na štartu, katerega temperaturo so za par stopinj dvignili člani skupine The Stroj, so noge kar same stekle in znaka o kakem musklfibru ni bilo nikjer. Juhu.  Prvih 10km sem se držal strica zajca, ki je imel nastavljen tempo 3.10h (za 42km, torej 1.35h za 21km) , potem pa sem ga spustil naprej in končal par minut za njim s časom 1.36.xx, kar je 3min slabše od mojega PB. Razen rahlih bolečin v kolenih, ki niso vajena teka po asvaltu, se počutim fenomenalno.
Hvala vsem za vzpodbudo in navijanje ob progi.