Glej glej…

Danes sem pretekel moj drugi polmaraton v Ljubljani. Kot vedno je bilo super vzdušje. Po totalno prepitem absolventskem izletu in dvo tedenskem prehladu po njemu, je bil moj cilj samo to, da pridem do konca. Ker se nisem obremenjeval z rezultatom, sem še cel včerajšnji dan preživel s krampom in lopato v rokah, ter premetaval zemljo in skale:D
Zjutraj sem se počutil kot na pol mrtev konj, a po tisti evforiji na štartu, katerega temperaturo so za par stopinj dvignili člani skupine The Stroj, so noge kar same stekle in znaka o kakem musklfibru ni bilo nikjer. Juhu.  Prvih 10km sem se držal strica zajca, ki je imel nastavljen tempo 3.10h (za 42km, torej 1.35h za 21km) , potem pa sem ga spustil naprej in končal par minut za njim s časom 1.36.xx, kar je 3min slabše od mojega PB. Razen rahlih bolečin v kolenih, ki niso vajena teka po asvaltu, se počutim fenomenalno.
Hvala vsem za vzpodbudo in navijanje ob progi.

Šele zdaj, po enem mesecu, sem se spomnil, da bi bilo zdravo strniti par vtisov o letošnjem absolventskem izletu na Kreto. Zdaj ko so se glave ohladile, lahko že malo iz distance ocenim celo zadevo.

Verjetno je glavno vprašanje “ali se je splačalo?” Moj odgovor je Definitivno. Ja vem, drago je. Če potegnem črto, me je vse skupaj stalo 1000€. In to za borih 8,5 dni odklopa. Vsi v moji ožji klapi smo zapravili približno enako, pa se nismo kaj preveč preseravali. Verjamem, da je kdo zapravil tudi dvakrat več, a je na njegov račun verjetno pilo precej pijavk.

Organizacija je bila v rokah armade Collegiumovih delavcev. Od tega je bila samo približno polovica vodičev. Ostalo so bili animatorji, ter organizatorji, ki so skrbeli, da je vse teklo kot po maslu. V bistvu večjih kritik čez njih nimam, saj vem da so se kar zelo trudili. Precej teh osebkov je nenormalnih, saj so cel čas držali tempo z absolventi, po odhodu prve skupine pa z nasmehom na ustih pričakali novo skupino 50ih ljudi iz drugega termina. Višek sta zame predstavljali dve animatorki, ki sta cel čas, pazi, CEL čas plesali… in to ne tako na izi, ampak skoraj kot Jet Lee v Heroju. Baje sta bili brez sintetike in alkohola. Svaka čast.
Absolventski izlet je v bistvu nekakšen hardcore test svojih psihičnih in fizičnih meja. Prvih par dni na ladji je odklop. Spanje po tleh v spalnih vrečah, higiena neabsolventskih potnikov na nuli. Smrdeli so kot prasci. Kultura: Samo prvi večer smo v osmih spili 4L Bacardija in 3L CCja. Približno tako, se je nadaljevalo vse dni na ladji. Po treh dneh in nočeh smo prispeli na Kreto. Tam je bil tempo rahlo bolj človeški. Vstajali smo okoli 9 ali 10h. Sledilo je vkrcanje na avtobus in celodneven ‘izlet’ na razne konce otoka. Enkrat beach party, drugič boat party, tretjič vodni zabaviščni park…. vračali smo se okrog 7h zvečer, ter šli ponavadi direkt na večerjo. Po njej smo šibali v apartma, se na hitro stuširali in uredili. Potem pa je bil že skoraj čas za odhod v center mesta, v red corner, kjer je imel Collegium najete 3 zaporedne bare. Tam so bili vsak dan tematski večeri. Red party, kjer smo bili vsi nekaj rdečega oblečeni, packa party, ko smo bili vsi v belih majčkah in pisali neumnosti po majčkah drugih, neke vrste maškarada, ko smo se skupinsko šemili… ponavadi sem pristal pri šanku s tekilo v rokah in s kakšnim pravkar spoznanim bitjem na sosednjem barskem stolčku. Koktejl, tekila, koktejl, tekila, sambuka, sambuka…. pol pa obvezno na GIROS (božja hrana:D). Domov smo se vračali proti 7 uri zjutraj, ulovili tisti 2-3 ure spanca, vstali, spili koktejlček in jovo na novo…

Veliko se govori, da je absolventski izlet ena sama kurbarija. Mogoče sem jaz čuden, ampak kake vsesplošne razduzdanosti nisem videl. Žuri so podobni kot vsi študentski žuri v priljubljenih klubih med letom. Ok, morda je vse skupaj malenkost bolj sproščeno. Če si v recimo v ljubljani med letom na žuru nisi sposoben dobiti partnerja/ke za mal zajebancije, ti tudi v Grčiji to ne bo uspelo. Če si nesposoben si nesposoben. Ni treba biti jezen na cel svet, ker nobene nisi podrl na absolventu:)

Ok, zdaj pa k malo slajši temi. En najlepših delov dneva je bila Večerja. Jedli smo v gostilni blizu našega apartmajskega naselja. Abnormalno dobra hrana. Malo je manjkalo, pa bi se zaljubil v kuharja. Grške specialitete so odlične, če so prav pripravljene. Pred leti, na mojem prvim izletu po Grčiji, niti približno nisem tako dobro jedel. Čista 10ka:)

Kaj pa sama Kreta? Mnja… enkrat smo na plaži neuspešno iskali kak pomol, kjer bi se dalo skakati. Ni bilo ne pomolov in ne ribiških ladjic. Baje teče mimo nek čuden morski tok in v morju sploh ni rib. V gostilnah zato strežejo zmržnjeno morsko hrano, ki je seveda neužitna. Drugače pa sem imel cel čas občutek, kot da sem med cigani. Hiše niso dozidane, okolica, razen v turističnih krajih, neurejena. Na vsakem koraku se vidi, da je Grčija balkanska država.

V tem tednu pa pol sem spoznal precej novih in zanimivih ljudi. Nabralo se je ogromno anekdot in nekatere izmed njih bojo verjetno šle med legende. Nekaj se šušlja, da bomo drugo leto ponovili vajo. Seveda! Ampak le, če bo dovolj časa ($$) :) Tokrat je bil zame le prehud tempo in moje telo se je kujalo še precej časa, še 2 tedna po prihodu sem bil na pol bolan.
Če te zanima si oglej še uradne slike

Ker živim na zanimivi lokaciji, sem bil par dni nazaj med prvimi, ki je poročal, da si je nekdo privoščil Kidričev kip. Danes je iz daljne Nemčije prišla ekipa specialnih čistilcev, oboroženih s čarobnimi čistili in ga spucala. A samo jaz voham ironijo?:D

Škoda, da nisem slikal:)

Ponoči sem slišal neko kričanje pod oknom. Ponavadi ni to nič presenetljivega, saj živim na poti med centrom in KMŠjem(Klub Mariborskih študentov) in petje in dretje študentarije, ki se vrača z žura je nekaj povsem normalnega. Včeraj so se le malo več časa zadržali pod našim oknom.
No, zjutraj ko sem pogledal skozi okno, je bil viden rezultat. Stric Kidrič je bil “polepšan”. Nekdo si ga je privoščil z rdečo barvo in par dodatki. Pojma nimam, če je vmes kaka simbolika, vem samo, da je škoda na kipu narejena. Policaj, ki je stražil pred vrati vladne palače, je gotovo kaj videl. Ukrepal pa zgleda ni.

Evo rezultata:

p.s.

Danes sem sliko videl tudi v Mladini, pripis je bil nekaj v zvezi z NSK..pa ne verjamem, da bi oni meli kaj veze s tem. Moj fotr pravi, da naj bi rdeča barva pomenila, da je Kidrič kriv za toliko prelite krvi, da mu pride do gležnjev. Pojma nimam kaj naj si mislim. Vem le, da je zgodovina za zgodovinarje.. naj se oni ukvarjajo s tem, kaj se je dogajalo med in po vojni. Le ena stvar mi je prekleto jasna. Sprave ne more biti in je upam tudi ne bo. Nemci so bili bad guyi in kdor je držal z njimi ne more biti priznan za zmagovalca in kaj jaz vem kaj.