Glej glej…

Yeah baby

Zmelkiči so za vsako vreme, predvsem pa za ponedeljkaste torke.

Včasih kaka nesreča pride prav. Moja razsuta rama je bila zelo dober izgovor za zlet na lepše. In smo izkoristli. Zelo.

Takoj po sobotnem kosilu smo leteli v Portorož na Internautico. Cilj je bil izbrati eno barko za malo manj kot 500k€. Več si žal trenutno ne morem privoščiti, ker sem letos kupil že sončna očala in en par kratkih majc. Moje noge bosééé, so stopile na dve jahti. Eno nam je razkazala Tina s tanovim frufrujem (kaj je zdej s to epidemijo frufrujev?), tadrugo pa ena tudi dokaj opasna črnica (noge do tal in vse kar spada zraven). Sprobal sem pojslo v master bedroomu, na premcu pa I’m the king of the world finto s Titanika. Anbefakilivrbl… če ti ostaja kak miljončk evrov in ga nameravaš vržt stran, ga vrži v barko. Predlagam bilo kako jadrnico alpa enga Sunseekerja. Rok dobave je cca 4 mesce tako, da pohiti!

vir fotke

Eniwej, ob 6h je bila v Kopru že rokometna tekma Cimos Koper - Gorenje Velenje, zato smo morali precej na hitro spičti proč s sejma. Tekma je bila totalno živčna, navijači pa super. Ne vem, če sem že gledal bolj glasno tekmo v Bonifiki. Cimos je zasluženo nabil Gorenje, pa še Sarko je na koncu ubranil eno sedemmetrovko. Zmaga pomeni, da je Cimos najmanj drugi in da bomo drugo sezono spet gledali tekme Lige prvakov v Kopru… pa Celje nabijemo ta teden in bomo še državni prvaki!

Nedelja je bla pa razred zase. Stari me je sam čudno gledal, ko sem se že ob šestih in pol zjutraj narisal v kuhinji. Jebiga, sam mal čez sedmo smo že štartali na Pohorje, kjer se je odvijala tekma svetovnega pokala v Downhillu. Na prizorišču smo izbrali še najbolj pametno taktiko: na vrh unga kuclja smo se pustili zategniti gondoli, pot dol pa je vodila ob progi peš v primerni gorski obutvi (powered by Vans™). Kapo dol pred eno punčko s fotoaparatom, ki je naredila isto pot kot mi - sam v japonkah:)

Ta fotka je z Barbzinga fotkiča, unih fensi fotk s Perotovga tapoceni aparata žal še nimam.

O tekmovalcih sploh nima smisla izgubljati besed. Kolesca v glavi večine so itak iztirjena zaradi udarcev. S polnim gasom so leteli čez največje skale in kot za šalo slalomirali med drevesi. Šele ko v živo vidiš to štalo, ti postane jasno, zakaj so njihova kolesa vredna po par tisoč evrov. Baje bomo šli en vikend tudi mi sprobati to progo z rentanimi bajki, sam v suuuper-sloooowmotionu. Me prav zanima kako zgleda ta norost v prvi osebi:)

Videli smo tudi par padcev… fantje zelo radi objemajo drevesa… toliko treehuggerjev še nisem videl na kupu. Najhujši je bil polet tipa, ki je hotel peljati mimo lesene skakalnice, a ga je odneslo in je s pedalom prijel ob njen rob. Sledila je salta po zraku in eleganten padec lepo na hrbet na skale in korenine. Kako sekundo je ležal, se dvignil, pogledal okoli sebe kaj se dogaja in že stekel za kolesom in gas naprej…. mi pa sam odprtih ust gledali. En glodalec je vse ujel na kamerco, zato upam, da se bo posnetek pojavil na jutubi.

Vikend sem zaključil poln norih vtisov, klopov in brez keša, kakor se spodobi.  Pa rezervoarje z energijo sem dopolnil do roba tako, da smo zdej okej.

šalom!

Srečko se je priklatil k meni enkrat pred prvim majem in po parih urcah druženja sva bila že kot stara prijatlja. Omenil sem mu, da gremo v Kanegro in takoj je zagrabil idejo, ker baje itak nima kaj delat čez praznike. Dol je obračal vse glave in nobena psica ni bila varna pred njim. Z ignorantskim odnosom je odbil tudi napad hrvaških pitbullov, ki sploh niso vedeli, kaj naj si mislijo. Dejstvo pa je, da je hud vikend pustil posledice. Zaradi stalnih hudih psihičnih pritiskov se je hotel ubogi pes na koncu vikenda obesiti. Po štirih poskusih je obupal in tako ostaja med nami. Častimo ga kot edinega pravega zvezdnika, zmagovaca in “mistra Kanegra 2008″. V nedeljo sem ga hotel pripeljati v Ljubljano, ker je rekel, da ga tudi Tržnica ful zanima, pa je potem raje ostal doma, ker je čez vikend dobil overdose čevapčičev in bacardija in se mu dlaka ne sveti več tako kot včasih, njegova narcisoidna narava pa mu ne dovoli umazan šmekarit po svetu.

edit: Po zadnjih novicah je Srečko spet kul in pride na Tržnico. Tomideli!

edit2: Pravkar me je spet klical in pravi, citiram: “Povej jim, da majkemi nism jes dubenga zastrupu. Mam sifilis, herpes in hepatitis a, b in c, sam te viroze k je razsajala, pa ne! Res ej stari!”

Moje oko je kot mavrica. Vsako jutro me preseneti s kakim novim odtenkom. Pravljično.

klik

a) Ob gledanju večernih poročil te redno prime, da bi ponoči zavil v prvo temno stransko ulico in od najbolj badass lookin’ tipa kupil ročno bombo, mitraljez in pločevinko živčnega plina, ter šel na zborovanje določene stranke ali skupine istomislečih narediti mir enkrat za vselej?

b) Tvoja superiornost je zelo realna stvar. Že od malega veš, da ti je usojeno postati pomembna oseba. Si trendsetter, vzornik otrok, njihovih mam in babic. Dejstvo je, da si boljši od drugih in samo vprašanje časa je, kdaj bojo to vsi spoznali.

c) Imaš neverjetno dobro rit in super joške.

Če si ob branju zgornjih trditev zavzeto kimal/a z glavo, si zelo verjetno tipičen bloger in ti ni več pomoči. To je moje skromno mnenje. (hvala bogu, alahu, budi in mighty M’Bwani se nimam za blogerja, ampak samo za naključno-mimo-idočega zgubljenca)

GlistaFashionista je kljub strinjanju z vsemi zgornjimi trditvami prepričana, da MORA obstajati še kaka druga razlika med ljudmi, ki javno razglašajo svoj osebni pogled na svet, ter ljudmi, ki take stvari raje obdržijo zase, zato se je odločila narediti anketo, kjer bo zadevi prišla do dna.

Torej, datum in ura sta taka, da ne bo prav nobene škode, če odložiš delo, ter si vzameš pet minut za reševanje  THE  ANKETE. Lačni otroci v Afriki ti bojo hvaležni, da o tjulnjih ne govorimo.

Šalom!

Lanski april je bil veliko bolj kul kot letošnji. Edini downside je bil en brejkap, ostalo pa same cvetke. Zdej kot davko-fakin-plačevalc in konstantno-neki-polomljenec trpim. Pogrešam laufanje na Šmarko. Od maja naprej me ne bo čist nč več bolelo, to si morm obljubit!

V soboto sva se z jeepom mal podila okoli po blatu in ujela zanimivo slikco. Nisem vedel, da ima naše letališče tako kul številko:)

Pa dejmo skupej držat pesti, da bo z Nejčevim kolenom vse vredu!

A kdo ve kako bo vreme drugi vikend?  Že tretje leto zapored gremo na prvomajsko odklapljanje v selo vizavi Portoroža. Mini absolventski izlet ali spring break po novem. Lani je bila norišnica, letos pa ne kaže nič boljše. Samo naša klapa šteje 27 pacientov tako, da se skoraj malo bojim. Letos gre prvič v zgodovini z nami tudi roštilj, da nam ne bo spet treba samo pašte žret. Plac smo rezervirali že enkrat na začetku marca in baje nismo bili prav nič prezgodnji, saj je bila Kanegra že kak teden po tem razprodana.

Torej, če se vidimo dol, me pocukaj za rokav… morda bom dovolj priseben za komunikacijo:)

Navse zgodnje futranje glave z random glasbo zna biti zelo nevarno opravilo. Prepričan sem, da si je že marsikdo cel dan popeval recimo I’m your private dancer od Tine Turner, ali pa Žametne vrtnice od em.. Kopitarja menda. No, meni že dva dni v glavi odmeva Jozin z Bazin. Zgubljajevujem živce!

Konkurenco v glavi mu delajo Natakarce. Zanimivo, da je komad, glede na današnje trende, zelo modern, v bistvu pa je iz začetka osemdesetih let prejšnjega tisočletja. Pre-nu-rave?:)

naj-nja-nja-nja-njaaa, nja-nja-nja-nja-njaaa

Včasih pa se mi kaka pesem prikrade v glavo samo v posebnih trenutkih. Vedno ko se znajdem sam v mestu, v veliki množici, kjer me nihče ne pozna in se vsak briga zase, mi začne v glavi igrati Everybody’s talking s klasike Midnight Cowboy. Nostalgija me grabi, če pomislim na stare trenutke, ko sva z mojim pokojnim biciklom podila golobe po mestu in zganjala romantiko. Ta pesem je bila priljubljena spremljava. Za vrat bom barabe, ki so ga spičli ej!

Well, zdej pa vsi naštudirajte koreografijo z Jozin z Bazin, ker bo gotovo hit letošnjega poletja:)

Hehe, danes sem prav moral pogledati Big Bradrja. Ej una babnca bi si zaslužla točanje v blatu, pa še kej zravn. Model, dobiš peer ob priliki! Celo litrco zeksu haha, care! Upam, da ta izgovor za žensko vržejo ven po hitremu postopku! Ostali pa niso dost krivi… jaz bi mu verjetno še eno na uč prtisnu, če bi jo res pretepel.

Še en komad za zraven:

Uffie of course!